Simone de Beauvoir je nekoč dejala: “Predstava o svetu je, tako kot svet sam, delo [produkt] moških; opisujejo ga s svojega stališča, ki ga zamenjujejo z absolutno resnico.” To pomeni dvoje: da obstaja velika podatkovna praznina o tem, kako v svetu delujejo, razmišljajo in ustvarjajo ženske in da se življenja moških, njihove izkušnje, misli, potrebe in dejanja, dojema kot univerzalne. Ko poskusimo ugotoviti, kaj se dogaja z drugo polovico človeštva, naletimo na številne praznine, vrzeli in tišine, ki se jih nato poskusi zapolniti s podatki, ki so zbrani o moških.
Kako konkretno spolno zaznamovane podatkovne vrzeli vsakodnevno vplivajo na življenje žensk, bomo v marčevskem Sektorju Ž raziskovale ob pomoči Caroline Criado Perez, britanske feministična pisateljice, novinarke in aktivistke. V svojem obsežnem raziskovalnem delu z naslovom“Invisible women - exposing data bias in a world designed for men”, je Criado Perez prečesala številna področja - vse od vladnih politik, medicinskih raziskav, oblikovanja produktov do tehnologije, delovnih pogojev in medijev - in nabrala neverjeten nabor študij primerov, zgodb in novih raziskav po vsem svetu, ki ponazarjajo nevidne načine, kako se pozablja na ženske in kako to - včasih celo smrtno nevarno - vpliva na njihova oziroma naša življenja.
Foto: ENIAC, prvi digitalni računalnik na svetu, je l. 1946 razvilo šest programerk: Kay McNulty, Betty Jennings, Betty Snyder, Marlyn Wescoff, Fran Bilas in Ruth Lichterman. Prve programerke (in prvi - kot so jim rekli - "računalniki") so bile izključno ženske, ki so med drugo svetovno vojno ročno izvajale zapletene matematične izračune za vojsko. Danes ženske predstavljajo le 11% razvijalcev programske opreme.
