Pleši, pleši, Hrvatica. Mogoče nam preženeš zatohli smrad, ki po avgijskih sobanah kulturne sfere veje od iztrebkov malih kravic, s katerimi kupčujejo vsi, ki si mažejo kosmate dlani pri pomijah v opustelem kulturnem koritu. Nekulturne kulturne novice, ki jih ponovno slišimo, zagotovo ne presenečajo nikogar, ampak vsaj dajejo snov za pridušanje kultiviranim novinarjem, ki trudoma zapolnijo dnevno kvoto vsebin.
Dobili smo informacije o ponovnih zdrahah na slovenski institucionalni kulturni sceni. Ministrstvo za kulturo direktorju filmskega centra Jožku Rutarju očita domnevno nezakonito zviševanje dodeljenih sredstev pri financiranju nekaterih projektov. Namen filmskega centra je sicer spodbujanje ustvarjalnosti na filmskem in avdiovizualnem področju, vendar je videti, kot da so pota in cilj sredstev prepuščena providenci direktorja.
Delovanje javne agencije, ki razpolaga z okoli štiri in pol milijona evrov letno, je preiskalo ministrstvo, ki je ugotovilo neutemeljeno dodeljevanje sredstev zunaj določil strokovne komisije filmskega centra. Rutar naj bi razporejal denar brez meril, prek palca in po lastni presoji, posledično pa ministrstvo zahteva vrnitev nekaj sto tisoč evrov previsokih zneskov nazaj v proračun.
Direktor odgovarja, da »iz veljavne ureditve ne izhaja, da bi moral direktor SFC-ja obvezno upoštevati predloge komisije o višini oziroma deležu sofinanciranja in ni dolžan o višjem znesku obveščati sveta SFC-ja«. Novopečeni minister za kulturo Tone Peršak pa o očitanem financiranju po domače na filmskem centru pravi, »da je direktor s tem, ko je samovoljno zviševal višino sofinanciranja, ravnal nezakonito in mora SFC zato vsa preveč nakazana sredstva vrniti v proračun«.
Računsko sodišče napoveduje revizijo delovanja, tokratne nepravilnosti pa se ne dogajajo prvič. Pomisleke je glede enakega dogajanja podalo že leta 2009. Zakaj samovoljno delovanje direktorjev ni bilo omejeno že takrat, ni jasno. Za češnjo na torti pa je po poročanju RTV Ministrstvo za kulturo že lani tudi ovadilo Jožka Rutarja zaradi zlorabe položaja. Kdor je torej pogrešal kulturne žajfnice, lahko ponovno pripravi pokovko.
Veliko bolj priljudno vsebino očesu in duhu pa predstavlja Plesni Teater Ljubljana, ki napoveduje zadnjo predstavo v tej sezoni, predstavo iz Hrvaške. Ob osmih bo tam plesna predstava 'Trilogija, tri predstave v enem večeru'Saše Božića in Petre Hrašćanec raziskovala sledi kulturnega spomina in metode plesne produkcije kot fizičnega pričevanja spomina. Gre za niz predstav o odnosu sodobnega plesa in pop glasbe, ki imajo popolnoma različen emocionalni in izvedbeni naboj; dogodek tako sestavljajo tri plesne predstave: »Love will tear us apart«, »Boys don't cry« in »the_beatles«. Vstopnice gredo po 10 € na glavo in 5 €, če si dijak, študent ali pa upokojenec.
Ob 21. uri pa bo v Stari mestni elektrarni še zadnja ponovitev glasbene predstave Gremo vsi! v režiji Mareta Bulca, v produkciji zavoda Maska in koprodukciji z Bunkerjem in Exodosom. Recenzijo je že daljnega leta 2013 pripravil kolega Nenad Jelesijević, tako da si kar preposlušajte na Radiu Študent. Tukaj vam ponudimo le za pokušino: »Predstavo zaznamujejo številni kratki rezi, prekinitve, zaustavitve, ki kot bi nas želele zavestno vrniti tja, kjer v resnici smo – na gledaliških sedežih. Eden izmed akterjev namreč večkrat pozove publiko v stilu 'Stop! Gremo vsi skupi, ajde, gremo,' in pri tem odpre vrata dvorane. 'Na Dansko,'še doda. Asociacija na deželo, v kateri se po svoje cedita med in mleko, je povsem jasna. Kaj če bi vsi zares šli tja? Tukaj bi pač ostala praznina, zev v prostoru in času, izpraznjen intelektualni in kreativni potencial in tako naprej.«
