Zvoki, luči, vonji, vse se je vračalo. Na ravni zemlji je spet vladala noč. Plamen svetilke je trepetal z rumenkastimi odbleski. Glasovi so mu priletavali na ušesa. Cenena glasba iz četrti Atarin, ki je ostajala budna, zvok inštrumenta, katerega osladna melodija se je razlivala in se vzpenjala po blatnem stopnišču. V gornjih sobah sta se prepletali telesi na zdelanih rjuhah. Za pol ure popolnega užitka, pol ure neskaljene naslade. Udi, ustnice, trepalnice na zanikrni postelji, zasopla usta, poljubi. Potem sta odhajala vsak posebej, kot preganjana, saj sta vedela, da ju bo te pol ure preganjalo ves preostanek življenja in da se bosta vrnila, da bi jo spet izkusila.
***
V četrtem in zadnjem delu cikla Sodobna grška proza bomo prisluhnili odlomku iz romana Kaj ostaja od noči grške pisateljice Ersi Sotiropolu. Samo na frekvenci Radia Študent!
