Danes, na predvečer največjega socialističnega praznika, bodo po dobri slovenski šegi v mnogih krajih goreli kresovi. Praznovanje majskih praznikov oziroma pomladi s kresovanjem je zelo star in razširjen običaj, vezan na raznolike kulturne, verske in zgodovinske prakse, kar povzroča precejšnjo, a dokaj prikupno zmedo v našem razumevanju izvorov praks pirovanja, ki se jim prepuščamo vsako leto na večer pred prvim majem. Splošno ozadje mnogih praznikov, povezanih z ognjem v spomladanskem času, nam je orisal etnolog profesor Rajko Muršič:
Sodobno prvomajsko praznovanje v Sloveniji je nastalo kot hibrid starejših ljudskih praks in delavskega gibanja v zadnjem stoletju:
Muršič oriše mehanizem nastanka in razvoja cikličnih praznovanj.
Čeprav je torej prvomajsko kresovanje povezano s starejšimi praksami kakor tudi z očiščevalno in vitalistično vlogo ognja, je današnje kresovanje pravzaprav nov pojav, ki je nadomestil kresno noč. Se pa še vedno ujema denimo z nemško Valpurgino nočjo. Kljub temu pa je razvoj teh praznovanj dosti bolj kompleksen. Poudarjanje zgodovinske vloge kresne noči v našem prostoru je tako med drugim povezano tudi z nacionalističnimi gibanji v devetnajstem stoletju:
Pogosto se v zvezi s kresovanji omenja tudi protiturške kresove, ob čemer profesor Muršič poudarja:
Kot vsaka človeška praksa tudi današnja kresovanja izkazujejo kompleksnejšo podobo, če se nanje ozremo nekoliko bolj od blizu. Zgodovinski in kulturni vidiki pa nas, kakor nas nikoli niso, ne bodo odvrnili od pragmatičnih. Razvratno kresovanje želimo tudi vam, drage poslušalke in poslušalci.
