Že od ranega jutra se v Švicarji odvija konferenca o umetnosti v javnem prostoru Re-forma viva. Teme debate so predvsem možnosti oblikovanja trajnostne politike za umetnost v javnem prostoru, način, kako mesta oblikujejo strategije za umetnosti v javnem prostoru, trenutno strategija v Ljubljani in njene spremembe v zadnjih letih, katere lokacije in soseske v Ljubljani so primerne za umetnost v javnem prostoru ter možnost uvedbe odstotka za umetnost pri investicijah.
Direktor Muzeja tranzitornih umetnosti in medijski umetnik Martin Bricelj Baraga nam je na kratko opisal vzroke in namene konference.
Poleg domačih govorcev bodo tuji gostje predstavili tudi primere dobrih praks urejenosti področja umetnosti v javnem prostoru v Londonu, na Dunaju in v Vroclavu. Ker smo z Bricljem Barago govorili ravno po zaključku prvega panela konference, smo ga povprašali še po zaključkih, ugotovitvah in težavah, ugotovljenih na prvem delu konference.
Umetnost v javnem prostoru, natančneje arhitektura, pa je tudi tema razstave Arhitektura in življenje, ki je nastala v koprodukciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Galerije Dessa. V slednji bodo namreč na ogled postavljene fotografije arhitekturnih objektov Stanka Kristla, posnete skozi objektiv arhitekta in fotografa Roka Hočevarja. Njihova specifika je, da zgradb ne prikazujejo kot čistih in izoliranih objektov, temveč v razmerju do njihovih uporabnikov in s poudarkom na spontanem poteku življenja v njih.
O fascinantnosti arhitekture Stanka Kristla in svojih fotografijah je v eter spregovoril Rok Hočevar.
