Mlada bolgarska proza IV: Svetoslav Todorov

»Jaz bom še malo tukaj, tako da, če želite, se lahko pogovoriva. Ne želim, da ga imate za pošast, ni takšen. Vem, kaj si mislite, zelo dobro sem seznanjen s tem, kar se je zgodilo. Ampak nekaj morate vedeti ...«

»Poglejte, ničesar nočem vedeti. Dovolj stvari sem dojela, že zdavnaj ... Kdo ste vi v resnici? Njegov prijatelj? Eden od tistih, s katerimi je pil cele večere?«

»Ne ...«

»Od tistih, s katerimi ...«

»Ne, ne, ne ...«

»Torej?«

»Jaz sem lovec.«

V četrtem in zadnjem delu iz cikla Mlade bolgarske proze beremo kratki zgodbi Svetoslava Todorova v prevodu Magdalene Cvetkove. To nedeljo ob 18ih na Radiu Študent!