»Bi znali našteti pet medijskih teoretikov z Japonske?«
S tem nabritim vprašanjem, ki ni mišljeno kot izziv, še manj pa kot provokacija, kanadsko-nemška akademika Marc Steinberg in Alexander Zahlten uvedeta obsežen zbornik, Medijska teorija na Japonskem (Media Theory in Japan, Duke University Press, 2017). Urednika s prej navedenim, na prvi pogled morda šaljivo nastavljenim vprašanjem, ciljata na nekaj precej bolj resnega: na svetovnem kulturno-teoretskem zemljevidu je Japonska, sicer država z eno največjih in najkompleksnejših zabavniških industrij, namreč popolna neznanka. Celo med specialisti in poznavalci predstavlja zgodovina japonske medijske misli izrazito slepo pego.
V oddaji bomo japonsko medijsko in filmsko teorijo predstavili skozi kritično branje omenjenega zbornika in pri tem izhajali iz misli japonsko-ameriškega filmskega teoretika Akire Mizuta Lippit, ki se glede japonske medijske in filmske teorije opredeli z besedami: »Predolgo je vladal vtis, da se vizualne medijske kulture – film, umetnost, arhitektura – na Japonskem prakticirajo, mislijo ali razumevajo pa se drugje«.
Da in kako temu ni tako - v aprilski ediciji Temne zvezde, ki jo je pripravil Nace Zavrl.
